Združenje Cannagiz za celostno zakonodajno ureditev konopljarske dejavnosti

Ljubljana, 6. oktobra - Gospodarsko interesno združenje za konopljo Cannagiz poziva pristojna ministrstvain vlado k ureditvi področja konopljarstva tako, da bodo lahko slovenski kmetje, ki pridelujejo industrijsko konopljo, mednarodno konkurenčni in da se bo panoga razvijala.Ministrstvo za zdravje pozivajo k implementaciji sklepov pristojnega odbora Državnega zbora, ki ministrstvu nalagajo legalizacijo gojenja medicinske konoplje in njene dejanske implementacije v zdravstvu.

Predstavniki združenja Cannagiz so danes skupaj z zadrugo Konopko in Mednarodnim inštitutom za kanabinoide Icanna na novinarski konferenci predstavili pismo, ki ga bodo naslovili na vlado in državni zbor. Predsednik združenja Rok Terkaj je opozoril, da pristojni državni organi vse od samostojnosti vlade niso poskrbeli niti za prevod mednarodne konvencije o drogah iz leta 1961.

Posledično je slovenska konopljarska zakonodaja ena najbolj zastarelih v EU, proizvodnja in predelava konoplje pa posledično nekonkurenčna. Kmet Bogdan Mak, ki se ukvarja s pridelovanjem industrijske konoplje, je opozoril, da se kmetijske površine, zasajene z industrijsko konopljo drastično krčijo. Medtem ko jih je bilo pred petimi leti okoli 500 hektarjev, jih je letos manj kot 200.

Želijo si povečati površine, a bo to mogoče le, če se spremenijo pravilniki tako, da bo mogoča večkrat letna saditev potaknjencev konoplje v rastlinjakih oz. v za to prilagojenih prostorih.Tako bi lahko na majhni površini pridelali bistveno večji pridelek in postali konkurenčni v evropskem prostoru. "Potrebujemo samo še interes politike oziroma zakonodajalca, da nam bodo prišli nasproti in videli tudi v kmetijstvu branžo, ki ima potencial v svetu," je dejal Mak.

Terkaj je izpostavil, da so Slovenci zaradi takšnih ovir primorani svojo dejavnost seliti bodisi v Avstrijo ali Italijo. Glede na regulativo v industrijski konoplji vsebnost tetrahidrokanabinola (THC), to je psihoaktivna snov, ne sme presegati 0,2 odstotka. Pri tem združenje Cannagiz predlaga, naj se ta omejitev poviša na odstotek, kar da zagotavlja enako varnost,hkrati pa omogoča tudi sajenje sodobnih žlahtnih sort konoplje.

Drugo področje, za katero bi želeli spremembe, je uporaba medicinske konoplje. Zato pozivajo ministrstvo za zdravje, naj uresniči sklepe parlamentarnega odbora za zdravstvo iz let 2016, 2018 in 2019da se pripravi pravne podlage za zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom ter za pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene.

Predstavnica Mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna Tanja Bagar je opozorila, da so kanabinoidi glede na izkušnje iz tujine izjemno pomembni in izjemno uspešni pri lajšanju določenih simptomov, po drugi strani pa zelo ugodno vplivajo na potek mnogih bolezenskih stanj.

Bolniki v Sloveniji sicer lahko v lekarnah pridejo do sintetično proizvedenih kanabinoidov, a si številni želijo izdelke iz konoplje ravno zaradi sinergijskega učinka različnih kanabinoidov. Tako so prepuščeni samemu sebi, se obračajo na črni trg, kjer pa dobijo neregulirane izdelke.

V združenju Cannagiz pozivajo tudi k temu, naj se legalizira predelavo in pridelavo ter prodajo kanabinoida CBD (ne gre za psihoaktivno snov) iz konoplje. Danes je namreč v Sloveniji uradno dovoljena le prodaja farmacevtsko sintetiziranega oziroma izoliranega CBD. Proizvajalci naravnega CBD pa so v skladu z zakonodajo pri nas obravnavani kot organizatorji proizvodnje in prometa s prepovedanimi substancami, je opozorilGorazd Reberšak iz združenja.

Po njihovih navedbah z odsotnostjo regulacije konopljarskega področja v slovenskem gospodarstvu nastaja velika škoda. Od vlade ne pričakujejo le priprave ustreznih pravnih podlag, ampak tudi podporo razvoju državne infrastrukture, ki jo konopljarstvo potrebuje za konkurenčen nastop na evropskem in svetovnem trgu. Ob tem je Reberšak še opomnil, da je konopljarstvo izrazito trajnostna panoga in lahko učinkovito pomaga zniževati ogljične emisije.

Vir: STA, www.sta.si