Okrogla miza o problematiki nove evropske zakonodaje o izvlečkih iz konoplje

Zadruga Konopko je v okviru letošnjega 50. sejma Narava in zdravje pripravila okroglo mizo o aktualni tematiki izdelkov oziroma ekstraktov industrijske konoplje, ki vsebujejo CBD in so opredeljeni kot živila. Evropska komisija jih je januarja 2019 uvrstila med tako imenovana »nova živila«, za katera evropska zakonodaja zahteva dolgotrajen postopek analiz, ki dokazujejo da so živila varna.

Okrogle mize so se udeležili predstavnica Ministrstva za zdravje dr. Marjeta Recek iz Direktorata za javno zdravje, dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave za varno hrano in veterinarstvo, profesor dr. David Neubauer iz Pediatrične klinike, sodelavec Mednarodnega instituta za kanabinoide ICANNA, kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo industrijske konoplje: Bogdan Mak iz posestva Sončni Raj in Andraž Erjavec iz zadruge Agrosloven ter Katarina Simonič, predstavnica podjetja Hemptouch, ki se ukvarja s prodajo kozmetičnih izdelke iz izvlečkov industrijske konoplje.

V Sloveniji je dovoljeno gojiti industrijsko konopljo (rastlino Cannabis Sativa L) za prehranske in industrijske namene, ki vsebuje največ 0,2 % tetrahidrokanabinola (THC) v suhi snovi rastline, kar določa Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (nazadnje dopolnjen leta 2018). Tako pridelana industrijska konoplja se uporablja za izdelavo živil in kozmetičnih izdelkov, v tujini pa tudi vrvi, tekstila, izolacije in grdbenega materiala. V zadnjih letih se je v Sloveniji vse več kmetij odločalo, da začnejo s pridelavo industrijske  konoplje, saj so različni proizvodi iz te rastline obetali razvoj zanimive gospodarske niše.

CBD je postal sporen 15. januarja 2019, ko je Evropska komisija v zbirki informacij, po tem, ko od držav članic ni dobila podatkov o varni rabi, spremenila vnos, ki se nanaša na kanabinoide. Vsi ekstrakti rastline Cannabis sativa L. in iz njih proizvedeni izdelki, ki vsebujejo kanabinoide CBD in so opredeljeni kot živila, se smatrajo za nova živila, za katere je pred dajanjem na trg potrebna odobritev v skladu z zakonodajo o novih živilih, kar je bilo tudi stališče, ki sta ga na okrogli mizi zagovarjala predstavnika Ministrstva za zdravje in Uprave za varno hrano.

Predstavniki  podjetij , ki se ukvarjajo s prodajo izdelkov z vsebnostjo CBD-ja  v kozmetiki, so izrazili začudenje, da evropska zakonodaja, ki konopljo oziroma kanabinoide uvršča med tako imenovano »novel food« zadeva tudi kozmetične izdelke. Zdravstveni inšpektorat je namreč začel izvajati nadzore prodaje prehranskih dopolnil in tudi kozmetike, ki vsebujejo ekstrakte industrijske konoplje oziroma sestavine iz delov rastline, ki se ne smejo uporabljati v kozmetičnih izdelkih. Gre za proizvode, ki vsebujejo kanabinoid konoplje (CBD). Od proizvajalcev oziroma prodajalcev inšpektorat zahteva, da predložijo dokazila o skladnosti izdelkov, ki jih tržijo oziroma, oziroma, da dokažejo tako imenovano dolgoročno varnost izdelka s CBD. Če teh dokazil nimajo, inšpektorat zahteva, da začnejo izvajati korektivne ukrepe za dosego skladnosti z zakonodajo, torej proizvode umaknejo s trga.

Predstavniki ministrstev so na okrogli mizi pojasnjevali tudi  ozadja, ki so pripeljala do  prepovedi uporabe proizvodov, ki vsebujejo CBD. Ponudba CBD olj, CBD kapljic in smole se je tako v Sloveniji kot drugod po Evropi zelo razširila. CBD je v teh izdelkih v različnih koncentracijah, ki so vir kanabinoidov, ti pa lahko predstavljajo tveganje za zdravje, predvsem pri otrocih, nosečnicah in doječih materah, ob dolgotrajni uporabi pa tudi pri odrasli populacij. Hkrati dodajajo, da je bilo raziskav na temo rabe CBD zelo malo, saj o tem ni opravljenih dovolj študij. Nekateri rezultati nakazujejo, da bi CBD lahko vplival na delovanje imunskega sistema pri ljudeh in vplival na potek določenih bolezni, kot so na primer AIDS, rast in metastaziranje tumorjev, alergijska vnetja v pljučih in napredovanje depresije. V Sloveniji je bilo po podatkih Ministrstva za zdravje zaznanih nekaj primerov zastrupitve pri uporabi CBD kapljic, zastrupili naj bi se celo otroci. Vendar relevantne analize, raziskave ter dokazi za te trditve ne obstajajo oz. jih pristojne inštitucije dozdaj niso predstavile javnosti.

Na okrogli mizi se je zastavilo veliko vprašanj, ki niso dobila pravega odgovora, med drugim zakaj so dovoljeni v medicini sintetični kanabinoidi, naravni pa so zdaj pod vprašajem. Profesor Neubauer je med drugim poudaril , da imajo kanabinoidi v strokovnih krogih v tujini podporo v številnih evropskih državah, problemi , ki so nastali v povezavi z CBD pa so povezani tako s politiko kot lobiranjem iz strani farmacevtskih podjetij.

Posebej je bilo izpostavljeno, da si podjetja, zadruge in kmetje, ki delujejo na področju industrijske konoplje, želijo celovite ureditve zakonodaje, ki bo določala jasen pravni okvir od pridelave (gojenja) do legalne prodaje izdelkov, kakor tudi redne inšpekcijske preglede ter analize kakovosti izdelkov iz konoplje. Tudi sami želijo več kontrole na tem področju, saj delujejo v skladu z vsemi pravili, sklicevanje na EU uredbe in nepoznavanje tematike s strani zakonodajalca pa ne more biti razlog za tako drastične ukrepe, kot smo jim priča v Sloveniji.

Okrogla miza je poslala jasno vprašanje odgovornim institucijam, da je potrebno najti kompromisni predlog in pot kako naprej, saj je konoplja v Sloveniji v zadnjih letih odprla nove možnosti na področju pridelave in predelave industrijske konoplje in s tem povezanega podjetništva, z novimi delovnimi mesti in novimi proizvodi.


Datum objave: 31.10.2019

Peta obletnica zadruge KonopKo

Člani zadruge KonopKo smo sredi septembra 2019 s prijetnim druženjem in piknikom obeležili naše dosedanje delo in dosežke, na katere smo izredno ponosni - zadruga KonopKo je bila namreč ustanovljena natanko pred petimi leti (2014). Od takrat rastemo in stabilno poslujemo kljub izjemno nestabilnemu zakonodajnemu okvirju v Sloveniji in neenakopravni obravnavi panoge znotraj članic EU.

Druženje članov je potekalo skupaj z družinskimi člani in vabljenimi gosti v sproščenem vzdušju idilične narave v Ravnah pri Šoštanju.

Na pikniku smo poleg klasičnih jedi iz žara med drugim jedli tudi konopljin kruh, konopljina semena, konopljin namaz, konopljine piškote in kljub temu, da je bil kozolec blizu ni bila potrebna intervencija reševalcev in gasilcev :)

Mladi in starejši udeleženci so se lahko zabavali ob vlečenju konopljine vrvi, metanju pikada, streljanju z zračno puško, odbojki,... z glasbo pa so nas zabavali mladi rock-punkerji iz Braslovč.

Vesel dogodek je ob dobri družbi in hrani kar prehitro minil, zato se že veselimo naslednjega družabnega dogodka. Med udeleženci so se spletla nova poznanstva in še močnejše vezi ter prijateljski odnosi, ki so izjemnega pomena za stabilno rast in razvoj zadruge.

Zanimiva video reportaža sledi - kot družbeno odgovorna skupnost smo na dogodku uporabljali posebne, v celoti razgradljive biokrožnike za enkratno uporabo, ki smo jih po pikniku z veseljem odstopili kot priboljšek govedi v sosednjem hlevu.


Datum objave: 16.10.2019

5. slovenski podeželski parlament

Peti Slovenski podeželski parlament je zasedal 8. in 9. oktobra 2019 v idiličnem okolju Haloz. Glavna tema razprav je bila Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2020, ki pomembno sooblikuje slovensko podeželje. Nahajamo se namreč v pomembnem obdobju sooblikovanja tako evropske kot slovenske kmetijske politike, slovenski podeželski parlament pa je odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo.

Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov smo udeleženci lahko razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja v devetih delovnih skupinah:

  1. Podpora vzdržnim dohodkom kmetij
  2. Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti
  3. Verige vrednosti
  4. Podnebne spremembe in učinkovito upravljanje naravnih virov
  5. Biotska raznovrstnost
  6. Mladi in novi kmetje
  7. Socialna vključenost, lokalni razvoj na podeželskih območjih (pristop LEADER/CLLD) in lokalna ekonomija
  8. Kakovost hrane, zdravja in dobrobit živali
  9. Prenos znanja, inovacij in digitalizacija v kmetijstvu

V zadrugi Konopko smo izpostavili največjo težavo v naši panogi pridelave, predelave industrijske konoplje in prodaje izdelkov iz te stoletja znane industrijske rastline, to je nestabilno zakonodajno okolje, ki onemogoča trajen razvoj panoge, varno okolje za investicije, rast in zaposlovanje v Sloveniji.

Dogodek je organiziran na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja partnerji Mreže za podeželje v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gostitelja dogodka sta bili Občina Majšperk in Lokalna akcijska skupina Haloze.


Datum objave: 09.10.2019

Datum objave: