Prihodnosti ne moremo graditi na koruzi!

V zadnjih letih se povečuje zanimanje za pridelavo industrijske konoplje. O povečanem zanimanja za pridelavo industrijske konoplje pričajo številni podatki: pred šestimi leti (2010) je bilo v Sloveniji s konopljo posejanih le 34 hektarjev njiv, pridelovalcev je bilo 16, lani je 567 pridelovalcev gojilo konopljo na 500 hektarjih, letos je teh površin sicer nekoliko manj, vloge za pridelavo pa je oddalo 445 oseb. Petino vse konoplje pridelujejo v Prekmurju, od koder prihajajo tudi člani Zadruge KonopKo. O povečanju zanimanja za pridelavo priča tudi podatek, da članstvo zadruge šteje že skoraj 100 članov.

Pomemben dejavnik, ki ga v zadrugi želimo poudariti, zakaj je pridelava industrijske konoplje tista prava odločitev, oziroma optimalna alternativa pridelavi koruze je, da je njena proizvodnja nezahtevna in ogljično nevtralna, rastlina ima dober donos ter je vsestransko uporabna. V nedavnem prispevku v oddaji Točka preloma je pionir na področju industrijske konoplje Dejan Rengeo, opozoril, da prihodnosti ne moremo graditi na koruzi. Ta v nasprotju z nezahtevno konopljo potrebuje veliko vode, pri pridelavi pa se uporabljajo škodljive kemikalije in pesticidi. Za še večje premike in sprejemanje odločitev pri kmetih, katera kultura je tista prava, bi zagotovo potrebovali večjo podporo države, različne vzpodbude in programe, kot so subvencije in davčne olajšave, ki jih za zdaj še ni, predvsem pa strategijo na tem področju. Postavlja se vprašanje, zakaj se ne zgledujemo po Romuniji, kjer država prvim tisočim investitorjem v stanovanjsko hišo iz konoplje ponuja do 9.000 evrov subvencij, da bi spodbudila množičnejšo uporabo konoplje...

Res, da v Sloveniji pridelovalci opozarjajo tudi na to, da pri nas nimamo primernih strojev za žetev konoplje, da nimamo linij za predelavo konopljenih stebel, ki so gospodarsko najbolj zanimiva, vendar v zadrugi KonopKo skušamo kljubovati tem dejstvom in s pomočjo članov, njihove angažiranosti in inovacij poskušamo reševati tudi te probleme. Hkrati se seveda zavzemamo za bolj optimalno in iz ekonomskega vidika ugodnejšo obliko, to je skupno rabo strojev in sodelovanja s strojnimi krožki. Z investiranjem v določene stroje bomo v prihodnje korak bližje reševanju teh problemov in korak bližje našim članom ter ostalim pridelovalcem, ki bodo lahko koristili  strojno mehanizacijo in opremo za svoje potrebe.

Poleg vsega so pridelovalci podvrženi tudi omejitvi glede uporabe semenskega materiala: vsako leto je namreč treba kupovati certificirano seme v tujini, cena se giblje od 8 do 15 evrov za kilogram, kar predstavlja kmetom precejšen strošek in marsikoga odvrne od pridelave konoplje. V Zadrugi KonopKo se skupaj s še nekaterimi somišljeniki in iniciativami kot npr. Slovenskim združenjem za konopljo, EKOCI... trudimo tudi na tem področju odpraviti te zakonske omejitve, obenem pa usmerjamo pozornost v smer razvoja in certificiranja avtohtonih domačih semen konoplje.

V zadrugi KonopKo smo prepričani, da bi lahko s širšo uporabo konoplje, predvsem vlaken in olesenele sredice stebla, v industriji ustvarili številna delovna mesta in pripomogli k kakovosti življenja ter tako postopoma odpravljali negativne družbene učinke (okoljski vidik, socialni vidik, …), ki jih danes še kako čutimo.

Več o potencialu, ki ga prinaša industrijska konoplja tudi v Sloveniji, si lahko pogledate v oddaji Točka preloma na RTV SLO in sami ocenite!

Konoplja je zaKon!


Datum objave: 19.10.2016